VEČ KOT 20 LET TRADICIJE


Galerijo je leta 1995 ustanovil Mariborčan Peter Žula. V Mariboru je odprl dve galeriji (Galerija Žula 1 in 2), na Ptuju (Galerija Žula 3) in v Ljubljani pa eno. Galerije so nastale iz prepričanja, da je javnosti treba ponuditi predstavitve tistih slovenskih avtorjev, ki so bili zaradi radikalnosti redkeje prikazani. Danes se prostori Galerije Žula nahajajo le v matični stavbi na Obrežni ulici v Mariboru, kjer so poleg galerijskega prostora tudi arhivi. V letu 2009 je galerijsko dejavnost obogatil studio v Čepincih, ki je bil ustanovljen z namenom prirejanja manjših razstav in umetniških kolonij.

V več kot dvajsetih letih galerijskega delovanja je Žula oblikoval bogato in pestro zbirko sodobne slovenske ter tuje likovne umetnosti. Nabor slik, risb, grafik in plastik ne impresionira le s številčnostjo, temveč tudi s kvaliteto izbora, ki sledi nekomercialnemu principu in zagotavlja kakovosten pregled sočasnega likovnega dogajanja – natančneje gre za čas postmodernistične izrazne razvejenosti, ki ne priznava slogovne enotnosti ter izpostavlja avtorsko individualnost, ki se usmerja na področja raziskovanja ter preoblikovanja stilnih zakonitosti. Zbirka je tako skupek različnih pristopov, ki so se v zadnjih desetletjih sočasno in enakovredno merili v slovenskem likovnem prostoru; od figuralike do abstrakcije, od ekspresivnosti do minimalizma …

Galerija je v preteklosti priredila več kot 60 razstav posameznih umetnikov in razstav, na katerih so bili predstavljeni različni avtorji. Vsako razstavo je spremljal katalog z besedili poznavalcev likovne umetnosti, Galerija Žula jih je izdala več kot 40. Svojo zbirko je širši javnosti predstavila leta 2002 v prostorih Umetnostne galerije Maribor. Leta 2012 je izšla prva likovna knjiga o slikarju Oto Rimeletu, v letu 2016 pa še o slikarju Borisu Zaplatilu.

Galerija se ukvarja s prodajo likovnih del, svetovanjem pri naložbah kapitala v likovno produkcijo in z likovnim opremljanjem zaključenih prostorskih celot. Predstavila se je na številnih slovenskih in tujih sejmih. Sodeluje z galerijami po Sloveniji in v tujini. Danes jo vodi Peter Žula skupaj s svojo hčerjo Pio, študentko umetnostne zgodovine.


VEČ KOT 700 UMETNIŠKIH ARTEFKATOV


Danes pestra zbirka galerije vsebuje več kot 700 umetniških del – slik, plastik, risb in grafik različnih slovenskih in tujih umetnikov. Galerija najtesneje sodeluje s Ksenijo Čerče, z Gustavom Gnamušem, Marjanom Gumilarjem, Boštjanom Novakom, Mirkom Rajnarjem, Otom Rimeletom, Mihaelom Rudlom, Dušanom Tršarjem, Borisom Zaplatilom in Zdenko Žido.

V galerijski zbirki se nahajajo dela številnih slovenskih in tujih avtorjev sodobne umetnosti, kot so Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Rajko Čuber, Dušan Fišer, Gustav Gnamuš, Marijan Gumilar, Jusuf Hadžifejzović, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Bojana Križanec, Erik Lovko, Albin Lugarič, Jože Marinč, John Miličić, Silvan Omerzu, Silvester Plotajs, Oton Polak, Borut Popenko, Ivo Prančič, Mirko Rajnar, Viktor Rebernak, Oto Rimele, Mihael Rudl, Vlado Stjepić, Vinko Šaina, Miljenka Šepić, Janez Šibila, Jože Šubic, Dušan Tršan, Tanja Verlak, Marij Vrenko, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil, Zdenka Žido … Zbirka temelji na profiliranosti – njeno jedro predstavljajo najboljši sočasni slovenski ustvarjalci, ki gradijo na vrednotah modernizma. Poleg teh so prostor v galerijski zbirki dobile tudi umetnine starejših avtorjev, nadaljevalcev tradicije šestdesetih let, ko se je abstrakcija na slovenskih platnih šele začela uveljavljati. Žula pa je z umetniškim posluhom pritegnil tudi številne mlade avtorje, za katere se je kasneje izkazalo, da je bila vera v njihov uspeh povsem upravičena.






GALERIST PETER ŽULA


Peter Žula, gradbenik, ki je več let prvenstveno vodil uspešno gradbeno podjetje, je eden izmed redkih Slovencev, ki prepoznavajo vrednost sodobne in moderne umetnosti v njunem bistvu.

Začetki ideje o ustanovitvi lastne galerije segajo v čas, ko je Žula kot gradbenik začel sodelovati z mariborskim Zavodom za spomeniško varstvo, s katerim je obnavljal zaščitene spomenike. Takrat je s slovenskimi konservatorji veliko potoval po evropskih prestolnicah, tako pa tudi obiskoval evropske galerije in muzeje. Umetnost ga je takrat prevzela in življenje z njenim primanjkljajem zanj ni bilo več mogoče.

Kot zasebni zbiralec je v začetku 90. let prejšnjega stoletja začel kupovati likovna dela. Leta 1995 je na Obrežni ulici v Mariboru ustanovil svojo prvo galerijo – Galerijo Žula 1. Nekaj mesecev kasneje je sprejel ponudbo o nakupu prostorov na Židovskem trgu, ki jih je spremenil v galerijske in tam oblikoval Galerijo Žula 2. Prav v tej galeriji se je na prvi razstavi s svojimi deli predstavil akademski slikar Boris Zaplatil, s katerim Žula uspešno sodeluje že 25. leto zapored. Kasneje je ustanovil še galerijo na Ptuju in v Ljubljani.

Peter Žula je eden izmed prvih galeristov, ki so začeli sodelovati z mlajšo generacijo umetnikov, kot so Mihael Rudl, Marko Zorović, Ksenija Čerče, Simona Šuc, Viktor Rebernak in Brane Korez. V njegovi zbirki so se kmalu naselila tudi dela Grupe ’82, kot imenuje skupino umetnikov, ki jo sestavljajo Ivo Prančič, Jože Šubic, Rajko Čuber, Vlado Stjepić, Boris Zaplatil … Ti umetniki so bili študentje profesorja Gustava Gnamuša.

Galerist priznava, da je začel zelo visoko in perspektivno – od samega začetka je namreč zbiral dela najbolj obetavnih umetnikov – a mu za to ni bilo nikdar žal. Ko je leta 1995 začel prirejati razstave, so ga nekateri imeli za neumnega, danes pa njegova zbirka šteje že več kot 700 del, med katerimi so tudi taka, ki jih v svojih zbirkah nimajo niti državne institucije.

Prvih šestnajst razstav v svojih galerijah je v celoti odkupil. Od slikarjev je zahteval, da naredijo avtorsko razstavo le zanj, torej celotno edinstveno produkcijo. Po tem se je že takrat ločil od drugih galeristov.

Danes je Peter Žula eden izmed redkih zasebnih galeristov, ki na galerijskem področju ne delujejo s pogledom usmerjenim na dobiček. Zanj prodaja ni prioriteta, njegov odnos z umetniki pa je tako drugačen in poseben.




Večerov intervju z galeristom Žulo