DOBRODOŠLI NA URADNI SPLETNI STRANI GALERIJE ŽULA.


Galerija Žula je že od ustanovitve v letu 1995 prizorišče živahnega likovnega dogajanja. V svojem dolgoletnem delovanju je odprla dve galeriji v Mariboru in eno v Ljubljani ter na Ptuju, izvedla številne razstave slovenskih in tujih avtorjev, po katerih je izdala tudi kataloge predstavljenih del, izdala dve likovni knjigi slikarjev Ota Rimeleta in Borisa Zaplatila, sodelovala na številnih domačih ter tujih sejmih in z namenom prirejanja slikarskih in kiparskih kolonij odprla likovni center v Čepincih na Goričkem. Danes ima v lasti eno največjih privatnih zbirk v slovenskem likovnem prostoru.

Meta Gabršek Prosenc, nekdanja direktorica Umetnostne galerije Maribor, o Petru Žuli: »Med redkimi, ki so povezali prodajo z zbirateljstvom, je prav Peter Žula. Način njegovega delovanja, nekje med mecenstvom in trgovanjem, ter posluh za umetnost, ki ni podvržena komercialnim zahtevam /.../«



VEČ KOT 20 LET TRADICIJE


Galerijo je leta 1995 ustanovil Mariborčan Peter Žula. V Mariboru je odprl dve galeriji (Galerija Žula 1 in 2), na Ptuju (Galerija Žula 3) in v Ljubljani pa eno. Galerije so nastale iz prepričanja, da je javnosti treba ponuditi predstavitve tistih slovenskih avtorjev, ki so bili zaradi radikalnosti redkeje prikazani. Danes se prostori Galerije Žula nahajajo le v matični stavbi na Obrežni ulici v Mariboru, kjer so poleg galerijskega prostora tudi arhivi. V letu 2009 je galerijsko dejavnost obogatil studio v Čepincih, ki je bil ustanovljen z namenom prirejanja manjših razstav in umetniških kolonij.

V več kot dvajsetih letih galerijskega delovanja je Žula oblikoval bogato in pestro zbirko sodobne slovenske ter tuje likovne umetnosti. Nabor slik, risb, grafik in plastik ne impresionira le s številčnostjo, temveč tudi s kvaliteto izbora, ki sledi nekomercialnemu principu in zagotavlja kakovosten pregled sočasnega likovnega dogajanja – natančneje gre za čas postmodernistične izrazne razvejenosti, ki ne priznava slogovne enotnosti ter izpostavlja avtorsko individualnost, ki se usmerja na področja raziskovanja ter preoblikovanja stilnih zakonitosti. Zbirka je tako skupek različnih pristopov, ki so se v zadnjih desetletjih sočasno in enakovredno merili v slovenskem likovnem prostoru; od figuralike do abstrakcije, od ekspresivnosti do minimalizma …

Galerija je v preteklosti priredila več kot 60 razstav posameznih umetnikov in razstav, na katerih so bili predstavljeni različni avtorji. Vsako razstavo je spremljal katalog z besedili poznavalcev likovne umetnosti, Galerija Žula jih je izdala več kot 40. Svojo zbirko je širši javnosti predstavila leta 2002 v prostorih Umetnostne galerije Maribor. Leta 2012 je izšla prva likovna knjiga o slikarju Oto Rimeletu, v letu 2016 pa še o slikarju Borisu Zaplatilu.

Galerija se ukvarja s prodajo likovnih del, svetovanjem pri naložbah kapitala v likovno produkcijo in z likovnim opremljanjem zaključenih prostorskih celot. Predstavila se je na številnih slovenskih in tujih sejmih. Sodeluje z galerijami po Sloveniji in v tujini. Danes jo vodi Peter Žula skupaj s svojo hčerjo Pio, študentko umetnostne zgodovine.


VEČ KOT 700 UMETNIŠKIH ARTEFKATOV


Danes pestra zbirka galerije vsebuje več kot 700 umetniških del – slik, plastik, risb in grafik različnih slovenskih in tujih umetnikov. Galerija najtesneje sodeluje s Ksenijo Čerče, z Gustavom Gnamušem, Marjanom Gumilarjem, Boštjanom Novakom, Mirkom Rajnarjem, Otom Rimeletom, Mihaelom Rudlom, Dušanom Tršarjem, Borisom Zaplatilom in Zdenko Žido.

V galerijski zbirki se nahajajo dela številnih slovenskih in tujih avtorjev sodobne umetnosti, kot so Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Rajko Čuber, Dušan Fišer, Gustav Gnamuš, Marijan Gumilar, Jusuf Hadžifejzović, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Bojana Križanec, Erik Lovko, Albin Lugarič, Jože Marinč, John Miličić, Silvan Omerzu, Silvester Plotajs, Oton Polak, Borut Popenko, Ivo Prančič, Mirko Rajnar, Viktor Rebernak, Oto Rimele, Mihael Rudl, Vlado Stjepić, Vinko Šaina, Miljenka Šepić, Janez Šibila, Jože Šubic, Dušan Tršan, Tanja Verlak, Marij Vrenko, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil, Zdenka Žido … Zbirka temelji na profiliranosti – njeno jedro predstavljajo najboljši sočasni slovenski ustvarjalci, ki gradijo na vrednotah modernizma. Poleg teh so prostor v galerijski zbirki dobile tudi umetnine starejših avtorjev, nadaljevalcev tradicije šestdesetih let, ko se je abstrakcija na slovenskih platnih šele začela uveljavljati. Žula pa je z umetniškim posluhom pritegnil tudi številne mlade avtorje, za katere se je kasneje izkazalo, da je bila vera v njihov uspeh povsem upravičena.


Večerov intervju z galeristom Žulo.





AKTUALNO


24. 10. 2019

Letos poteka že 5. Mariborski umetnostni sejem, na katerem se ponovno predstavlja tudi Galerija Žula. Galerija je razstavila dela priznanih slovenskih slikarjev Borisa Zaplatila, Mihaela Rudla, Zdenke Žido, Mirka Rajnarja, Marjana Gumilarja in Ksenije Čerče. Predstavljeni pa bosta tudi deli kiparja Boštjana Novaka in slikarja Silvestra Plotajsa iz opusa naše galerije. Sejem bo možno obiskati od četrtka, 24. 10. 2019, do nedelje, 27. 10. 2019, med 10. in 20. uro.





23. 8. 2019

V avgustu je bila v Galeriji Alvona v Labinu na Hrvaškem odprta razstava del umetnika Mihaela Rudla. Na razstavi se je avtor predstavil z akvareli in risbami, ki so v lasti Galerije Žula.




5.–26. 6. 2019

Od 5. do 26. junija sta bila v prestižni švicarski galeriji Mesmer v Baslu, v času sejma umetnosti (potekal je 49. Art Basel), predstavljena dva slovenska akademska slikarja – Mihael Rudl in Boris Zaplatil. Avtorja je v Švici predstavila Galerija Žula.



ZBIRKA


Stran je v izdelavi.


VEČ KOT 60 UMETNIKOV


Galerija Žula v svoji zbirki hrani dela več kot šestdesetih različnih slovenskih in tujih umetnikov. V nadaljevanju so predstavljeni tisti avtorji, s katerimi galerija najtesneje sodeluje že več let zapored.


KSENIJA ČERČE


Ksenija Čerče je diplomirala leta 1999 iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tri leta kasneje je še magistrirala. Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike, kjer je magistrirala iz videa in sound arta. Ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in video umetnosti. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je zaposlena kot izredna profesorica na področju slikarstva. Slike ustvarja z dekonstruiranjem prvotne izvorne podobe motiva do njegove neprepoznavnosti in jih nato nadgrajuje s plastenjem različnih, tudi raznorodnih pomenskih in materialnih slojev. Živi in dela v Ljubljani.

portret Ksenije Čerče



GUSTAV GNAMUŠ


Akademski slikar Gustav Gnamuš je leta 1966 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Maksimu Sedeju. Leta 1978 je postal predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Gnamuš je dobitnik več nagrad; leta 1995 je prejel Jakopičevo nagrado, leta 2001 pa Prešernovo nagrado za svoj slikarski opus. Slikar je vodilni mojster abstraktnega kolorizma na Slovenskem. Osrednji raziskovalni problem njegovega ustvarjanja predstavljajo medsebojni odnosi barv in oblik v slikovnem prostoru. Podrobno proučuje tudi pojavne oblike barve, njenega sevanja, interakcije med nosilcem in abstraktno barvno podobo; oblikuje prefinjena stopnjevanja kromatskih učinkov v sterilno čisti barvni atmosferi; išče čim bolj popoln izraz teh srečanj, kar ga vodi k skrajno ekonomični likovni govorici. Gnamuš je predstavnik visokega modernizma; je slikar intuitivnega kompozicijskega reda, dinamične barvne harmonije in premišljene ter obvladane poteze. Živi in dela v Ljubljani.

protret Gustava Gnamuša



MARJAN GUMILAR


Akademski slikar Marjan Gumilar je leta 1985 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Od leta 2007 je zaposlen kot profesor za slikanje in risanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Sodi v generacijo izjemno prodornih in kvalitetnih prekmurskih slikarjev. Čeprav je usmerjen v abstrakcijo in raziskuje konceptualne razmere abstraktnega imagizma in je v njegovem delu čutiti podzavestne sledi prekmurskih horizontov in ravnin, je v barvnem pogledu veliko manj zadržan kot njegovi prekmurski kolegi in učinkovito izrablja čutno sproščeno moč jasnih barvnih odtenkov in njihove pripovedne, upodabljajoče lege, kar daje njegovim slikam včasih prav presenetljivo vitalnost in optimizem.

portret Marjana Gumilarja



BOŠTJAN NOVAK


Akademski kipar Boštjan Novak je leta 1992 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani pri profesorju Slavku Tihcu. Javnosti se je predstavil z veliko samostojnimi in skupinskimi razstavami. V njegovih umetniških delih in ustvarjalnem procesu je prisotno zavedanje o pomembnosti opazovanja sveta in njegovih pojavov, ki ga prevaja v skladen likovni jezik, pri tem pa črpa iz bogate zakladnice likovne zgodovine. Prisega na stilizirano figuraliko z abstraktnim ključem, ki mu omogoča kompleksno strukturiranje in bogato pripovednost. Njegovi v javni prostor neopazno umeščeni umetniški predmeti služijo kot okras in so ustvarjeni z namenom, da v prostor vnašajo umetnikovo predstavo o redu. Strukturirani so za filmski pogled, sestavljeni pa iz različnih kadrov, ki povezujejo celotno zgodbo. Živi in dela v Ljubljani.

portret Boštjana Novaka



MIRKO RAJNAR


Mirko Rajnar je diplomiral leta 1988 na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu. Na začetku delovanja se je posvečal predvsem figuraliki, kasneje pa je svoj umetniški izraz našel v manj oprijemljivi umetnosti. Podobno je bilo z razvojem barvnega izraza, saj je sprva ustvarjal predvsem s čistimi in z močnimi barvami, kmalu pa je prešel k svetlejšim in bolj skrivnostnim odtenkom. Zanj slika predstavlja stanje duha, nemo podobo in zanjo ne išče primerne zgodbe ali razlage. Rajnarjeva umetniška dela upodabljajo predvsem nejasne podobe, ki gledalcu dopuščajo lastno vizualizacijo. Živi in dela v Murski Soboti.

protret Mirka Rajnarja



OTO RIMELE


Akademski slikar Oto Rimele je diplomiral leta 1990 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Emeriku Bernardu. Je vizualni umetnik, avtor večpredstavnih prostorskih postavitev, glasbenik in univerzitetni profesor. Rimele je predstavnik spiritualnega minimalizma, v zadnjih desetletjih je razvil povsem samosvoj, minimalističen, a pomensko kompleksen izrazni princip. Občinstvu se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Kot kitarist je deloval v skupinah Lačni Franz in Laibach. Od leta 1997 poučuje slikanje in risbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, predava pa tudi na študiju Medijskih komunikacij Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Avtor je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za slikarsko razstavo Iluminacije. Živi in dela v Mariboru.

portret Ota Rimela



MIHAEL RUDL


Akademski slikar Mihael Rudl je leta 1997 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu. Podiplomski študij je nadaljeval na isti akademiji pri profesorju Bojanu Gorencu. Slikar se zaveda pomembne vloge abstraktne umetnosti za obdobje modernizma. Njegov način slikanja ni analitičen niti konstruktiven; poteza v slikah je diskretno dinamizirana, tako da je iz oblik in barv sestavljeno organsko zlitje. Pri Rudlovih slikah se opazovalcu dozdeva, da je njegova abstrakcija eksistencialna, da je nosilka osebnosti, ki se rojevajo iz poglobljenega občutka. Glede na izrazito velike formate Rudlovih slik bi lahko rekli, da monumentalna slika jaza šele z njegovim slikarstvom vstopa v slovensko umetnost. Živi in dela v Mariboru.

portret Mihaela Rudla



DUŠAN TRŠAR


Dušan Tršar je leta 1963 diplomiral na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Frančišku Smerduju in Zdenku Kalinu. V nasprotju s tendencami, ki v kiparstvu izkoriščajo predvsem optične možnosti postavitve ali so kot interaktivne instalacije celo odvisne od vloge gledalca, je Tršarja od nekdaj zanimala le oblika v prostoru. A ne težka, materialno občutna gmota, marveč lahkotna, krhka in neopredeljena, včasih že skoraj dvodimenzionalna. Kipar skulpture ni nikoli reduciral do skrajnosti, da bi postala zgolj prostorska skica brez slehernih asociacij na predmetni svet. Avtor je dobitnik Jakopičeve nagrade za življenjsko delo. Živi in dela v Ljubljani.

portret Dušana Tršarja



BORIS ZAPLATIL


Boris Zaplatil je leta 1982 diplomiral na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu. V slovenski likovni prostor je vstopil v začetku osemdesetih kot pripadnik generacije 82, ki je prodorno in odmevno vnašala številne novosti, pristope in poglede. Ti so se dopolnjevali s spoznanji, ki so jih v razvoj likovne misli prinesla leta proti koncu stoletja. Zaznati je prehod umetniškega dela od objekta k prostoru, situaciji, razmerju in v socialni prostor. Zaplatilovo umetniško izražanje se razpenja med sliko in kipom, ki mu ponujata številne možnosti večplastnega izražanja, nabitega z barvno živostjo, izjemnim občutkom za detajl in kompozicijo ob razgibani in v tretjo dimenzijo gravitirajoči površini. Živi in dela v Ljubljani.

portret Borisa Zaplatila



ZDENKA ŽIDO


Akademska slikarka Zdenka Žido je leta 1987 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu. Imela je številne samostojne razstave, leta 1986 pa je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Njene slike nastajajo v dolgih časovnih intervalih, njihova vsebina pa povzema tako način slikanja kot tudi posledice takšnih slikarskih seans. Ko so slike končane, nastanejo nekakšne koprene, slikovne opne, ki se bočijo iz stene in nihajo med vidnim in nevidnim. Očitno so občutljive slikarske prikazni, v katerih se iz belega, v resnici nevidnega energijskega vira v središču svetlobni žarki širijo, dobivajo vse bolj snovne lastnosti in se na robovih zgostijo v kompaktne, a še vedno vibrirajoče barvne površine. Živi in dela v Ljubljani ter Bohinjski Bistrici.

portret Zdenke Žido


VEČ KOT 40 IZDANIH DEL


Galerija je v preteklosti priredila več kot 60 razstav posameznih umetnikov in razstav, na katerih so bili predstavljeni različni avtorji. Vsako razstavo je spremljal katalog z besedili poznavalcev likovne umetnosti, Galerija Žula jih je izdala več kot 40: Boris Zaplatil (1995), Viktor Rebernak (1995), Albin Lugarič (1996), Jože Šubic (1996), Oton Polak (1996), Zmago Jeraj (1996), Erik Lovko (1997), Gustav Gnamuš (1997), Marij Vrenko (1997), Rajko Čuber (1997), Sandi Červek (1997), Dušan Fišer (1998), Oto Rimele (1998), Silvan Omerzu (1998), Vlado Stjepić (1998), Zdenka Žido (1998), Bogdan Čobal (1999), Dušan Tršar (1999), Rudolf Kotnik (1999), Bojan Bem (2000), Mirko Rajnar (2001), Zbirka Galerije Žula (2002) …


Galerija je izdala tudi dve likovni knjigi:


OTO RIMELE, DUHOVNOST MATERIALNE ODSOTNOSTI


»Je posameznik, ki zna iz kocke granita izklesati šum vode, in drugi, ki tega ne zmore.« (Oto Rimele)

Strokovna dvojezična monografija je izšla v letu 2012. Avtor umestitve umetnika Ota Rimeleta in njegovega dela je dr. Jure Mikuž.

Rimele je šel še dlje, v svojih postavitvah je zakonitosti barvnih odsevov in senc filigransko preučil in tako ustvaril čarobne nove svetove, v katerih se prepleta materialnost z njihovo barvno osenčeno dematerializacijo. Sam o tem pravi: »Pojavnost podobe razkriva šele njena senca. Kromatično intenzivne barvne oblike na steni nastajajo kot osebna senca objekta, ki pa senco reflektira svoj kromatični naboj, saj so 'hrbti' objektov ovrednoteni z intenzivno barvo. Navznoter, k steni obrnjeni robovi, prekriti z intenzivno barvo, so torej nekakšne projekcijske površine, ki reflektirajo v svojo okolico. Gledalec opazuje njihovo projekcijo barve v območje stene in jih neposredno vidi le od strani. Če je svetloba počelo podobe in senca posledica, je v primeru Iluminacij (naslov kostanjeviške razstave leta 2004) senca nosilka osrednjega pomena: svetlobi razkrivamo pomen tako, da pokažemo njeno senco /…/ Brez nastanka senc tudi ni barve: zato je nujno, da te 'sence' nastanejo, saj je pojavnost podobe celote neločljivo povezana prav z odsevanjem barve v senčne predele na steno.« (odlomek iz besedila)

platnica knjige 'Duhovnost materialne odsotnosti'
prva stran knjige 'Duhovnost materialne odsotnosti'


MARKO KOŠAN, UMETNIK IN GALERIST


Dvojezična likovna knjiga je bila izdana leta 2016 in predstavlja enaindvajsetletno sodelovanje med galeristom Petrom Žulo in akademskim slikarjem Borisom Zaplatilom. Njun odnos je postavljen v okvir razmer na slovenskem umetniškem trgu. Avtor besedila je umetnostni zgodovinar Marko Košan.

Naslov monografije nam pove, da prinaša v Sloveniji zelo redko zgodbo o dolgoletnem sodelovanju in prijateljstvu med slikarjem Borisom Zaplatilom, pripadnikom generacije, ki je prekinila vez z vse bolj hermetičnim visokim modernizmom ter mariborskim galeristom Petrom Žulo. Avtor besedila Marko Košan opiše srž te redke simbioze: »Projekt, ki predstavlja jedro te publikacije, je sad navdihujoče skupne vere v moč vizualnega nagovora slikarskega dojemanja sveta, galerist Peter Žula in slikar Boris Zaplatil pa sta v žlahtnem odnosu naročnika in ustvarjalca z njim ne le uresničila vznemirljivo likovno avanturo, temveč na najboljši način podčrtala vrsto let trajajoče prijateljstvo in medsebojno naklonjenost, temelječo na zaupanju in vzajemnem spoštovanju.«


naslovnica knjige 'Umetnik in galerist'
prva stran knjige 'Umetnik in galerist'
vsebina knjige 'Umetnik in galerist'

Za dodatne informacije o katalogih, likovnih knjigah ter njihovem nakupu nas kontaktirajte.



RAZSTAVE


Trenutno ni prihajajočih razstav.

Če želite biti obveščeni o razstavah, ki bodo sledile, se naročite na obvestila Galerije Žula. Na svoj elektronski naslov boste tako dobili pravočasne informacije o prihajajočih razstavah.





UMETNOSTNI STUDIO ČEPINCI


V letu 2009 je galerijsko dejavnost obogatil studio, ki je bil ustanovljen z namenom prirejanja manjših razstav in umetniških kolonij. Umetnostni studio se nahaja v krajinskem parku Goričko, natančneje v vasi Čepinci, kjer je lociran na idilični in umirjeni lokaciji.

Prva mednarodna kolonija Galerije Žula je v Umetnostnem studiu v Čepincih potekala od 24. do 29. septembra 2015. Poleg slovenskih umetnikov – Mirka Rajnarja, Borisa Zaplatila, Ota Rimeleta in Simone Šuc – sta se je udeležila tudi hrvaška slikarja Darko Sačić in Vinko Šaina. Kiparsko-slikarske kolonije so potekale tudi v letih 2016, 2017 in 2018. V idiličnem prekmurskem okolju, obkroženi s skoraj nedotaknjeno naravo, imajo umetniki odlične pogoje za nemoteno ustvarjenje. Dela, ki jih avtorji ustvarijo, ostanejo v trajni lasti galerije in so predstavljena v tamkajšnjem studiu.







KONTAKTNI PODATKI


Za ogled galerijskega prostora in umetnin se predhodno najavite preko elektronske pošte ali telefona.



Pošljite nam sporočilo.